V Republiki Sloveniji se podeljujejo naslednje štipendije:
- državne štipendije,
- Zoisove štipendije,
- štipendije za deficitarne poklice,
- štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
- sofinancirane in nesofinancirane kadrovske štipendije
- štipendije AD futura,
- poznamo pa tudi druge vrste štipendij (npr. občinske, tujih institucij,…).
Splošni pogoji za pridobitev štipendije
Štipendijo lahko po Zakonu o štipendiranju pridobijo osebe, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisane v program nižjega ali srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije v Sloveniji ali tujini in niso:
- v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
- vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
- poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
- Starostni pogoj se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah.
Poleg splošnih pogojev pa mora posameznik za pridobitev državne in Zoisove štipendije izpolnjevati še posebne pogoje.Pri državni štipendiji je ta posebni pogoj izpolnjevanje pogoja materialnega cenzusa.
To pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega določenega zneska. Kot dohodek se bodo upoštevale vse oblike zaslužka vseh družinskih članov. Upoštevajo se neto dohodki, torej dohodki, zmanjšani za prispevke, davke, normirane/dejanske stroške itd. V materialni položaj družine se štejejo tudi nekateri dohodki, ki se do leta 2013 niso upoštevali - dohodek študentov in dijakov iz dela preko študentskega servisa. Ti se v celoti štejejo v materialni položaj družine.
Za pridobitev Zoisove štipendije pa mora oseba izpolnjevati pogoj doseženega izjemnega dosežka in še enega od naslednjih vstopnih pogojev:
- ima povprečno oceno v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju najmanj 8,5;
- ali je v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% v svoji generaciji.
Izpolnjevanje vstopnega pogoja za Zoisovo štipendijo pa še ne pomeni pridobitve Zoisove štipendije. Ko posameznik odda vlogo, je razvrščen v eno od dveh skupin kandidatov za Zoisovo štipendijo (glede na vstopni pogoj) in potem ta posameznik za omejeno število Zoisovih štipendij tekmuje z ostalimi kandidati, ki so kandidirali na podlagi enakega vstopnega pogoja.
Kombiniranje štipendij
Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:
- kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,
- štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,
- štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.
Državne in Zoisove štipendije ni mogoče kombinirati.
Dodatki k štipendiji
Zakon o štipendiranju posebej določa pogoje za upravičenost do posamezne štipendije ter merila za dodelitev dodatkov k štipendiji. V členih od 26. do 31. natančneje opredeljuje vrsto dodatkov in merila, ki se ob izpolnjevanju pogojev dodelijo k štipendiji:
- za učni uspeh,
- za bivanje,
- za štipendiste s posebnimi potrebami.
Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 eurov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Več informacij o uveljavljanju dodatka k štipendiji za bivanje.
Davčna obravnava štipendij
Pogoje za oprostitev plačila dohodnine od štipendij in drugih prejemkov učencev, dijakov in študentov določa Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (1. točka 25. člena), in sicer morajo biti pri oprostitvi plačila dohodnine izpolnjeni vsi od navedenih pogojev:
- prejemnik mora biti oseba, ki je vpisan kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas1,
- gre za prejemke v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov,
- izplačilo je izvršeno iz proračuna oziroma sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij), ali od prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova,
- ne gre za prejemke, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek ali so prejeti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.
Od državne in Zoisove štipendije, ki sta podeljeni v skladu z Zakonom o štipendiranju – ZŠtip-1, se torej dohodnine ne plača.
Kadrovske in druge štipendije pa v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, in sicer med druge dohodke po Zakonu o dohodnini, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo. V 106. členu ZDoh-2 je določeno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva znesek kadrovske ali druge štipendije, izplačane za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas:
- za študij v Sloveniji do višine minimalne plače,
- za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %.
vir: Študentska organizacija Slovenije 7/2017
Zavod Študentska Svetovalnica, pravno svetovanje, Voje.J.